Vstopamo v najbolj dinamično obdobje za avtomobilsko panogo v regiji srednje in vzhodne Evrope, saj avtomobilski proizvajalci prav v naši regiji iščejo nove proizvodne lokacije za nišne in tudi bolj množične modele. Izdelovati Porscheje in Jaguarje na Slovaškem za avtomobilske proizvajalce že dolgo ni več tabu, Aston Martina v Makedoniji in Mercedes-Benza na Madžarskem. Omenjene države se na razpisih pojavljajo vselej znova, v finalu ali pri končnem izboru, Slovenija pa ne pride niti v širši izbor.
Borili so se, dokler niso prišli v finale
Zadnja novica v našem širšem okolišu je kandidatura Makedonije za izgradnjo tovarne za prestižni terenec angleškega Aston Martina. Po prvotni neuspešni kandidaturi je makedonska vlada podala novo ponudbo in se z njo uvrstila v finale skupaj z ameriško Alabamo in dvema lokacijama v Angliji. Kaj vsebuje ponudba Makedoncev ni znano, iz preteklosti pa je mogoče razbrati, da si država na jugi nekdanje Jugoslavije močno prizadeva za tuje investicije, vlagateljem ponudi brezplačno zemljišče, delno oprostitev davkov in bliskovito urejanje dokumentacije. To potrjujejo tudi vlagatelji. Denimo dobavitelj delov za avtoindustrijo Gentherm, ki bo v Makedonijo vložil 20 milijonov evrov in zagotovil dva tisoč novih delovnih mest. »Razlog, zakaj smo izbrali Makedonijo, so dobro izobražena delovna sila in odlični pogoji za investicije.
V Makedoniji tudi LTH Castings in TAB
"Ocenili smo pet držav v jugovzhodni Evropi, a po natančni analizi smo se odločili, da je Makedonija najboljša izbira," so povedali v družbi. Od leta 2005 si proizvodno podjetje LTH Learnica blizu Ohrida lasti tudi škofjeloški LTH Castings, lani je družba odprla nov center za obdelavo, zaposlila dodatnih 18 ljudi in povečala prihodke za deset odstotkov na 19 milijonov evrov. Tudi Bogomir Auprih, direktor mežiškega izdelovalca akumulatorjev TAB, ima večinoma pozitivne izkušnje s poslovnim okoljem v Makedoniji, kjer ima Tab svojo tovarno že od leta 2012. »Seveda vsak vlagatelj pozorno premisli, kam bo šel s svojim denarjem. Žal Slovenija res ne uživa preveč dobrega ugleda. Glede Makedonije lahko rečem, da je v davčnem smislu bistveno cenejša, delovna sila je neprimerljivo ugodnejša tam kot pri nas, energenti so pri njih cenejši in pridobivanje raznih dovoljenj gre dosti hitreje kot pri nas,« pravi Auprih in dodaja, da ne gre le za investicijske spodbude države.
Ne gre le za spodbude,...
»Ker je tovarna tam že obstajala, niso bili deležni niti olajšav pri dobičkih ali pri plačah za zaposlene, kot je to primer pri greenfield investicijah v Makedoniji. »Glede tovrstnih olajšav je Srbija veliko bolj radodarna, vendar sem prepričan, da pri resnih investitorjih obljubljene olajšave niso ključni dejavnik, na podlagi katerega se odločijo za določeno poslovno okolje,« je komentiral.
... in ni vse zlato
Seveda ima tudi Makedonija svoje slabe plati, opaža Auprih, v številnih pogledih je Makedonija precej za Slovenijo. »Marsikje je težko najti dovolj usposobljen kader, mi imamo po treh letih tam še vedno svoje ljudi, da bi dosegli stabilno kakovost proizvodnje z minimalno stopnjo izmeta. Seveda pa je pomemben dejavnik tudi stabilnost poslovnega okolja, to je v tem delu Makedonije, kjer smo mi stabilno, vendar ima država občasne težave s politično stabilnostjo,« pravi Auprih.
